Kompostiranje je druga možnost za ločeno odlaganje bioloških odpadkov. Večinoma se za kompostiranje odločajo tisti, ki imajo doma vrt ali vsaj košček zemlje za kompostnik. Biološke odpadke lahko kompostirate sami, in tako prihranite pri stroških za zbiranje in odvoz odpadkov v kompostarne. Najpomembnejša vloga komposta je bogatenje zemljišča z materialom, ki predstavlja hrano za žive organizme v zemljišču ter poveča njegovo kvaliteto in stabilnost.
Kako uspešno kompostirati?
Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije za kompostiranje, pravilno ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki in pravilen postopek kompostiranja.
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni procesa je pomembna zadostna prisotnost kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave, obenem pa onemogočimo privabljanje neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 – 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek pa uporabimo za nadaljnji razkroj, kot strukturni material.
Kaj lahko kompostiramo?
- Vrtne in kuhinjske odpadke.
- Primerna je tudi trava, pokošena pred cvetenjem, in vlažno listje.
- Papir in karton, če ne vsebujeta svinčenih in umetnih barv.
- Lesni pepel, ker obogati kompost s kalijem in ima insekticidni učinek.
- Ostanke obrezanega drevja in okrasnega grmovja, kokošje perje, šoto, žagovino, veje iglavcev in listavcev ter staro zemljo lončnic.
